Prejšnji prispevek: Sicilijanec v tangicah opažen na Poljskem ... Naslednji prispevek: Vida, letnik 1926 Pri koruzi zavijte levo

5.10.2007 12:20:00 s temi zapisi samo dražim moža ...

Moževo drevo življenja, ali kot mu po domače rečem: koruza. Koruza! Grace, kje si še videla, da imajo v stanovanju koruzo?!!! Ja, saj vem, pri nas …

Več kot meter in pol široka goščava, visoka do stropa, a bi bila še višja, pa ne more več rasti in je zato že čisto defektno ukrivljena (zajemi sapo in glej foto). Včasih se mi celo zazdi, da se mi ta presneta goščava posmehuje: »Prerasla bom vso tvojo dnevno sobo! Tvoj mož me ima rad, ha ha ha… nič mi ne moreš. Vse življenje me boš morala prenašati ... hu hu hu …he he he …«

Soprog je koruzo kupil pred desetimi leti, ko je z njo hotel poplemenititi tisto svoje samsko stanovanje. Dol padeš; dovolj ga je poslušati, kako se razneži, ko začne pripovedovati, kako majcena rožica je bila to takrat (buc buc), ampak že takrat dovolj velika, da mu jo je moral prijatelj pomagati nesti v stanovanje. Da ga slučajno ne spominja na tista leta mladega, svobodnega samca in se je zato noče znebiti?! (O tem se bova morala še pogovoriti …)

Tudi pri selitvi v najino prvo skupno stanovanje, je bila njegova edina skrb selitev »njegove edine rožice«. Sem se že zbala za njegov ugled, saj me je orjak iz selitvenega servisa nekam čudno vprašljivo pogledoval, ko je soprog ves čas pametoval z navodili, kako naj poteka prenos rastline (ne samo, da se lahko fizično poškoduje, menda da se takale občutljiva dvometrska koruzica med transportom lahko celo prehladi, veš). In potem še tašča! Ženska je tako ponosna na sinovo ljubezen do rastlin, da nikakor ne more razumeti moje (ja, prav si prebrala – moje!!!) malomarnosti, saj še niti enkrat nisem obrisala prahu z nje (in priznam, da mi niti na misel ni padlo). Zato pa sama zgrabi vsako priložnost, ko ob kakšni naši odsotnosti dobi v roke ključ stanovanja, in obsedeno obriše prah s tistega štrlečega perja. Potem ima pa na koncu še občutek, da bi to v resnici morala početi jaz!!!

In zakaj sem taka hudoba, da bi se rada znebila tega plevela? Ker mož te svoje koruze sploh nikoli ne zalije (ampak se moram s tem ubadati jaz – kadar se gre za bahanje, je pa seveda njegova!); ker to grmovje zavzame tretjino dnevne sobe; ker se res neokusno krivi (po mojem se prav matra); ker je posajena v grdem plastičnem tegeljcu (s premerom 70 cm!); ker se enega okna sploh ne da več odpreti; ker je za oporo privezana na karniso, sicer bi se vražji fikus že zdavnaj zgrnil po tleh; ker se vsakič, ko grem mimo, opraskam ob njene ostre liste; ker se jo vidi celo s ceste – na eni najbolj prometnih ljubljanskih ulic se bo kmalu dalo orientirati po koruzi, ki štrli z okna neke stolpnice (v stilu, ne moreš zgrešit –  samo pri stolpnici s koruzo zaviješ levo) ...

Ni kaj, res sem se zapičila vanjo (znam biti pa res grozna, pomisli Grace, najedam zaradi rože!!! Le kam to pelje?) in z lahkoto ti naštejem še precej drugih tehtnih razlogov, zakaj bi tale džungla morala izginiti iz naše dnevne sobe. Hkrati pa mi je kristalno jasno, da možu koruza niti ne more iti na živce. Je namreč veliko premalo doma, da bi ga lahko tako motila kot mene ... Zato pa me toliko raje straši s simboliko njenega resničnega imena – drevo življenja! – to boš pa ja spoštovala. Pa ja de! Potem pa vsaj daj kakšen plod, da bo kakšna korist od tebe, ti koruza mizerna, če te že moram gledat!

Evo, Grace, tole danes je tipično tipično zoprno nerganje našpičene (natančno take liste ima tudi ta plevel!) babnice. Ah, pa kaj potem! Vztrajam pri svojem – koruza mora stran!

Pozdravlja te sitnoba Jackie

p.s. morda bo najbolje, če se uležem pod koruzo in malo zadremam …

moževa koruza

Reddit! - Del.icio.us - Digg

Komentira:

mož (5.10.2007 16:07:00) Draga, tale moja koruza iz našega stanovanja naredi CO2 neutralen prostor. Koruza nevtralizira CO2 izpust tvojega prenosnika (pisanje bloga itd. ). Pa zmeni se na Večeru, da naredijo nekaj s tem tvojim blogom. Komentarjev se v glavnem ne da pisat, tokrat imam srečo.